Roki * Hands

Kocbekova lirika ne izvira iz nikakrsnega intelektualnega igrackanja, temvec se hrani iz globin njegove nemirne duse. Na ta nacin je resnicna zakladnica njegovega misljenja. Naslovi pesmi redko nakazejo obravnavano temo in moramo vsebinsko povezavo sele odkriti. Pa vendar zivi njegova poezija v dialekticnem razponu med duhom in obcutkom. Ciste cutne strasti ni, ta je kvecjemu nakazana. V pesmi "e;Dialektika"e; zdruzi avtor doziveto in spontano domisljeno, realno in absurdno, pri cemer izenaci izid "e;bistrovidne dialektike"e; s svetopisemskim sporocilom "e;zadnji bodo prvi"e;. Le kdo si ne bi obesil kostrunu pod trebuh, da se resi iz Polifemove votline. Gospoduje princip: kdor se nahaja zgoraj, mora navzdol, ceprav konec koncev specega ne smemo zbuditi - nasprotno, naj se mocneje spi. Dialektika je zatorej svet poln protislovij, ki je mojstrsko prikazan na primeru gasilca kot zakritega pozigalca.